Dva sta v Novi Gorici, po enega pa imajo v Vrtojbi, Starem selu, Kranjski Gori, Roga\u0161ki Slatini in \u0160entilju.<\/p>\n
<\/p>\n
Medtem ko zakonodajni ukrepi, kot je izena\u010ditev star\u0161evskega dopusta za o\u010dete in matere, prina\u0161ajo pomembne korake naprej, so za dosego ve\u010djih premikov potrebne tudi dru\u017ebene in kulturne spremembe. \u017delijo si tudi ve\u010djega povezovanja in gradnje skupnosti mladinskih delavcev znotraj svoje dr\u017eave in \u0161ir\u0161e. “Trenutno sicer opa\u017eamo, da je malo manj povpra\u0161evanja, vendar je razlog poletje in \u010das dopustov, po ve\u010dini pa \u0161e ne opa\u017eamo ve\u010djega upada naro\u010dil oziroma prostih delovnih mest,” so povedali pri Adeccu. Po njihovih besedah gospodarsko ohlajenje, kot ka\u017ee indeks nabavnih mened\u017eerjev za junij, \u017ee pomeni dodaten dejavnik negotovosti na trgu dela, ve\u010dji vpliv pa bi lahko zaznali predvsem v zadnjih dveh \u010detrtletjih leta. Kot poudarja Bo\u0161tjan\u010di\u010d, gre za posledico hudega pomanjkanja delovne sile na trgu dela, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v prete\u017enem delu razvitega dela Evrope.<\/p>\n
Kot se je pokazalo skozi raziskavo, je dru\u017einsko podjetje kot oblika lastni\u0161tva pomemben element trajnostnega gospodarskega razvoja, h kateremu se je v svoji razvojni strategiji zavezala tudi Slovenija. V letu 2024 je 54 % podjetij odgovorilo, da zeleni prehod vpliva oziroma bo vplival na poslovanje, 26 % jih je odgovorilo, da ne vpliva, in 20 %, da ne vedo, ali vpliva. Obstaja pa velika razlika med podjetji, saj je 80 % velikih podjetij odgovorilo, da zeleni prehod vpliva na poslovanje, medtem ko je bilo takih samo 48 % MSP. V letu 2024 se je pomen vseh https:\/\/www.mtbkranjskagora.si\/<\/a> omejitvenih dejavnikov poslovanja zmanj\u0161al, razen na podro\u010dju iskanja strank.<\/p>\n Raznolikost u inkov podnebnih sprememb na turizem ustvarja kompleksen pogled na ravnanje pohodnikov v prihodnosti in s tem smer razvoja pohodni kega turizma. Medtem ko je za zimski turizem prihodnost bolj pesimisti na, bi bile lahko podnebne spremembe s svojimi u inki pomemben dejavnik v prihodnjem razvoju pohodni tva. Glede na socialno-ekonomski polo\u017eaj so za zasvojenost z igrami na sre\u010do bolj dovzetni posamezniki z ni\u017ejimi dohodki in omejenim dostopom do drugih oblik rekreacije. To je deloma posledica iskanja “hitrega bogastva” kot sredstva za izbolj\u0161anje njihovega finan\u010dnega polo\u017eaja. Leto 2022 je skupina Novo Investicije zabele\u017eila slabih 6,5 milijona evrov dobi\u010dka. Skupina je sicer dobra dva milijona evrov dobi\u010dka imela tudi v letu 2021, v letu pred tem, torej ko je udarila korona, pa pet milijonov izgube.<\/p>\n Z na\u0161imi partnerji ustre\u017eemo potrebam ljubiteljev e-\u0161porta na inovativen, pristen in zaupljiv na\u010din. Hit je eno najve\u010djih igralni\u0161kih podjetij v Sloveniji, s sede\u017eem v Novi Gorici, ki ima ve\u010d igralnic po vsej dr\u017eavi. Nadaljnji razvoj turizma v Kamni ko-Savinjskih Alpah (s posebnim ozirom na vplive podnebnih sprememb) V zaklju ni seminarski nalogi je predstavljena gorska skupina Kamni ko-Savinjskih Alp. Glavni namen naloge je preu iti povezanost med turizmom in spreminjajo im se podnebjem. Podnebne spremembe so e zaznavne in bodo v prihodnje po napovedih e intenzivnej e. Osnovnemu pregledu in vrednotenju fizi no-in dru benogeografskih zna ilnosti tega obmo ja sledi opis najpomembnej ih turisti nih krajev oziroma obmo ij kot jeder turisti nega razvoja.<\/p>\n Kljub nara\u0161\u010dajo\u010di zaskrbljenosti javnosti in prizadevanjem za bolj\u0161e razumevanje in obvladovanje te problematike Slovenija \u0161e vedno i\u0161\u010de u\u010dinkovite na\u010dine za re\u0161evanje tega kompleksnega in ve\u010dplastnega problema. V zadnjih letih so spletne igre na sre\u010do postale dostopnej\u0161e in privla\u010dnej\u0161e za \u0161ir\u0161i krog ljudi. Raziskave ka\u017eejo, da se je dele\u017e igralcev na spletu pove\u010dal zaradi enostavnega dostopa do spletnih platform in razli\u010dnih bonusov, ki jih ponujajo igralnice.<\/p>\n V primerjavi z letom 2010 se je za 5,4 odstotne to\u010dke pove\u010dal dele\u017e tistih, ki za igre na sre\u010do mese\u010dno namenijo nad 51 evrov. Kot poudarjajo v fundaciji, to pomeni, da je igralcev sicer manj, a tisti, ki igrajo, v povpre\u010dju zapravijo ve\u010d. Najve\u010dji dele\u017e (58,1 odstotka) je sicer tistih igralcev iger na sre\u010do, ki mese\u010dno namenijo za igranje do 10 evrov. Med temi prevladujejo igralci loterijskih iger in tisti, ki stavijo samo takrat, ko je dobitek velik. Polnoletni prebivalec Slovenije za igre na sre\u010do, \u0161portne stave in igranje v igralnicah oziroma igralnih salonih v povpre\u010dju porabi 139,7 evra na leto, kar je 5,9 evra manj kot je pokazala lanska raziskava.<\/p>\n Na drugi del vpra\u0161alnika (vpra\u0161anja o na\u010drtih, investicijah in financiranju investicij) so odgovarjala samo podjetja, ki so odgovorila, da zeleni prehod vpliva na poslovanje. Ve\u010dina podjetij namerava v naslednjih treh letih investirati, le 9 % podjetij tega ne na\u010drtuje (10 % MSP in 4 % velikih podjetij). Dele\u017e podjetij, ki ne nameravajo investirati, se je v letu 2024 nekoliko pove\u010dal v primerjavi s prej\u0161njimi leti. Glede na leto 2023 je med neban\u010dnimi viri zunanjega financiranja najve\u010dji upad pri lizingu, kjer se je dele\u017e podjetij, ki so uporabljala ta vir financiranja zmanj\u0161al s 27 % na 20 %, pri velikih podjetjih pa z 32 % na 13 %. Loto ostaja najbolj priljubljena igra na sre\u010do, saj je 64,5 odstotka anketirancev dejalo, da je v zadnjem letu vsaj enkrat igralo Loto.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Igralni\u0161ka industrija v Sloveniji: Vzpon in prilo\u017enosti s Casinoslovenija Dva sta v Novi Gorici, po enega pa imajo v Vrtojbi, Starem selu, Kranjski Gori, Roga\u0161ki Slatini in \u0160entilju. Medtem ko zakonodajni ukrepi, kot je izena\u010ditev star\u0161evskega dopusta za o\u010dete in matere, prina\u0161ajo pomembne korake naprej, so za dosego ve\u010djih premikov potrebne tudi dru\u017ebene in kulturne … Continuar a ler “Raziskava o igralni\u0161kih podjetjih v Sloveniji 2”<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1453],"tags":[],"class_list":["post-19728","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-mtbkranjskagora"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/qualiram.com\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19728","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/qualiram.com\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/qualiram.com\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/qualiram.com\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/qualiram.com\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=19728"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/qualiram.com\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19728\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":19729,"href":"https:\/\/qualiram.com\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19728\/revisions\/19729"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/qualiram.com\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=19728"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/qualiram.com\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=19728"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/qualiram.com\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=19728"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}\u0160tevilo nagrobnih sve\u010d se je v zadnjem desetletju skoraj prepolovilo<\/h2>\n
RAZISKAVA IPROMA IN VALICONA: DIGITALNO OGLA\u0160EVANJE V SLOVENIJI V LETU 2025<\/h3>\n
Strategije za razli\u010dna podjetja, tudi za nepridobitne organizacije<\/h3>\n